Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Ur. l. RS 1858/2022, Odločba o ugotovitvi, da je tretji odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v neskladju z Ustavo, z dne 10.6.2022

ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Mariboru, na seji 26. maja 2022
odločilo:
1.  Tretji odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15, 11/18 in 36/21), kolikor se nanaša na izvršbo na premičnine, je v neskladju z Ustavo.
2.  Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3.  Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke tega izreka lahko tretji začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na določeno premičnino ni dopustna, v obdobju od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega do konca izvršbe.
Obrazložitev
A.
1.  Predlagatelj vlaga zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pojasnjuje, da odloča o tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino, ki jo je po vložitvi ugovora tretjega iz 64. člena ZIZ vložila oseba, ki trdi, da je lastnica zarubljene stvari. Tožnica naj bi tožbo vložila po izteku roka 30 dni iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ. Po mnenju predlagatelja je navedeni rok procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče lahko takšno tožbo obravnavalo. Predlagatelj navaja, da bi moral zato tožbo zavreči, vendar namesto tega vlaga zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 65. člena ZIZ zaradi neskladja s 33. členom Ustave.
2.  Po oceni predlagatelja sta ugovor tretjega in tožba na nedopustnost izvršbe odraz varstva lastninske pravice. Z njima naj bi tretji lahko preprečil, da se njegova stvar proda v izvršilnem postopku, ki teče zoper izvršilnega dolžnika, in da kupec na njej originarno pridobi lastninsko pravico. Ustavno problematičen naj bi bil rok 30 dni za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, ki naj bi tako močno omejil možnosti tretjega, da uveljavi svoje upravičenje ubraniti svojo lastninsko pravico pred neupravičenimi posegi, da naj bi bila s tem kršena človekova pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pri tem predlagatelj poudarja, da so z ustavnim jamstvom zasebne lastnine varovani vsi pravni položaji, ki imajo za posameznika na podoben način kot lastninska pravica premoženjsko vrednost in ki mu omogočajo svobodo ravnanja na premoženjskem področju.
3.  Predlagatelj meni, da izpodbijani poseg - časovna omejitev možnosti lastnika, da prepreči izvršbo na svojo stvar - zasleduje legitimne cilje, to je varstvo upnikovih premoženjskih pravic, učinkovitejše poplačilo upnikov in varstvo pravnega prometa. Ureditev naj bi bila primerna za dosego teh ciljev. Predlagatelj pa zanika nujnost tega posega. V zahtevi obširno povzema stališča Ustavnega sodišča iz odločbe št. U-I-44/18 z dne 7. 11. 2019 (Uradni list RS, št. 69/19, in OdlUS XXIV, 18) in se nanje opira. Prepričan je namreč, da je ureditev ugovora tretjega in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe v bistvenem primerljiva z ureditvijo uveljavljanja izločitvene pravice v stečajnem postopku. Predlagatelj zato sklepa, da presoja Ustavnega sodišča o
 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih